Güle güle Turčija

Še malo pa bomo doma. Na letališču smo videli še nekaj zanimivega "figurice za šah", kot smo poimenovali skupine vernikov,  ki so se sprehajali po letališču. Moški so bili zaviti v brisače,  ženske pa od glav do pet zavite v črno.

Smešne prigode

Naše potovanje je končano,  in odločili smo se,  da na blogu objavimo še nekaj naših smešnic.

1. Kvartopirki
Neca: (ponudi karte) Vzameš eno karto, katerokoli.
Lana: (vzame eno karto)
Neca: Pa ne to,  katerokoli!!!!!!!!!!!

2. Osel
Gremo se osla mami izgubi. Posvetujemo se glede naloge.
Lana: OK. Pejt dvakrat gor pa dol po vlaku, s prsti si naredi ušesa in govori: "Jaz sem osel."
Mami opravlja nalogo in od smeha smo mi štirje in še nekaj sopotnikov  od smeha čisto rdeči v obraz.
Po opravljeni nalogi (no ja, ne takoj, ker smo morali najprej vsi na wc) je oči rekel, da bo naslednjič ko bo kdo opravljal tako nalogo raje snemal kako se reživa. :)

3. Soja
Na tržnici smo kupili praženo sojo. Neca jo ponudi ostalim. Lana jo že skoraj vzame, ko Neca reče: "Po tem se bolj prdi".

Topkapi in harem

Danes smo si ogledali Sultanovo palačo Topkapi, ki je zelo zanimiva in je bila vsem zelo všeč. Kasneje smo odšli na Grand bazar in na poti do ribje večerje Balık ekmek (ribji sendvič pripravljen direkt na ladji) pogledali še Spice market...po večerji še ogled sončnega zahoda z mostu...google nas opozarja, da je le še nekaj ur do odhoda letala...

Med vzhodom in zahodom

Mesto med zahodom in vzhodom, moderno in tradicionalno, zgodovinsko bogato in zanimivo, kjer si v istem dnevu zakrit ogledaš mošejo in se sprehodiš po moderni nakupovalni četrti, se voziš z zobato železnico, tramvajem in metrojem,  se sprehodiš čez most do Zlatega roga, naješ rib direkt iz ladje in zaključiš večer v dvoje s pivom in nočnim pogledom na Aya Sofijo in Modro mošejo.

Istanbul

Istanbul - kjer na trgu med Aya Sofijo in Modro mošejo, ko spet stopiš na evropska tla, srečaš zaposlenega na turist info, mu poveš budget za prenočišče, on pa te pelje do hotela, se 'zdila' za ceno, zaželi lepo bivanje in te prepusti dogajanju :), ker pravi, da smo zanj Slovenci številka 1. Kjer srečaš turškega premiera na sprehodu po parku in ti pomaha že drugi dan zapored :). 

Konya

Naša naslednja postaja: najbolj tradicionalno turško mesto Konya.
Že ob prihodu opazimo razlike: ženske so zakrite, nekateri lokali so zaprti, saj je Ramadan in verniki smejo jesti samo od sončnega zahoda do vzhoda.
Odločili smo se, da obiščemo muzej Mevlana. Že na poti tja opazimo veliko policistov, pred vhodom pa nas preseneti kolona spremljevalnih vozil. Iz enega izstopi politik z ženo, obdan z varnostniki in novinarji. V muzeju se še večkrat srečamo in izvemo, da je to turški premier.
Zanimivo je bilo tudi zvečer,  ko smo opazovali restavracije s pogrnjenimi mizami, nihče pa ni začel jesti dokler se ni oglasil muezin, ki je naznanil sončni zahod. Takrat so vsi naenkrat začeli jesti.

Ramadan pa nam je prišel prav, ko smo se dogovarjali za zajtrk, saj moramo že zgodaj na jutranji vlak za Istanbul. K sreči zdaj zajtrk strežejo že od pol treh zjutraj ☺ (no, za prave vernike ga strežejo le do sončnega vzhoda).

Muzej  Mevlana je zelo zanimiv, posvečen  plesočim dervišem in njihovemu pomenu. Kasneje so ogledamo še zelo tradicionalni bazar, z ulicami glede na panoge - na kupu zlatarne, potem prodajalne čevljev, pa prodajalne rut...

Zelena tura

Včeraj smo si ogledali turistično zeleno turo po Kapadokiji, ki je vključevala ogled podzemnega mesta,  ogled našega mesta Göreme iz razgledne točke, ogled cerkvice izklesane v skalo, sprehod po kanjonu Ihlara, ogled tovarne poldragih kamnov onyx (kjer je Neca dobila uhančke) in razgled na dolino golobov (Pigeon valley).
Ker je bila z nami vodička smo izvedeli veliko novega in zanimivega.

Lunina pokrajina

Včeraj smo si ogledali sosednje mesto Ürgup in se sprehodili po kapadokijski pokrajini. Obilo ptic (jastrebi, strnadi, smrdokavre, kobilarji) naju (Aleš in Lana) je prepričalo, da sva zgodaj vstala še za jutranji ptičarski sprehod.
Izbrala sva mirno planoto in bila tam pred sončnim vzhodom. Tedaj pa presenečenje: iz doline se je dvignilo blizu sto balonov in prvi so začeli pristajati ravno poleg naju. Iz košar je poskakala horda azijskih turistov, ki so jih takoj pobrali kombiji.
Ptičarski izlet je vseeno uspel.

Neprespana noč in Kapadokija

     Ooh,  komaj še uspem pisati blog,  ker sem ponoči tako slabo spala. No,  ja,  če vmes ne bi za urico ali dve zaspala, bi bilo še slabše. Sprašujete zakaj smo tako slabo spali? Ker smo to noč prespali kar na nočnem avtobusu, a vsaj "nabasan" ni bil.
      Vozili smo se 10 ur od Antalye (ob morju) do Göreme v Kapadokiji.  Pokrajina je izredno lepa. Skal v obliki obrambnih stolpov je tudi v centru mesta ogromno. Kamnina, ki sestavlja stolpiče je izredno krušljiva in zato so vanje izdolbli hiše in se v njih skrivali pred raznoraznimi narodi, ki so hoteli vas zavzeti (Turki, Perzijci, Likijci...).
   V mestecu smo si našli prijeten pension v jami in po tolikšni utrujenosti smo si poiskali zgodnje kosilo in punce smo takoj zatem imele opoldanski spanec, ki nas je vsaj malo postavil na noge in določili smo se, da odidemo na sprehod, ki nam je ponudil veliko lepih pogledov in obilo ptic pa tudi nekaj malega praženja na soncu. Ker pa je bilo ob poti tudi nekaj sadovnjakov, smo se nabasali z izvrstnimi in domačimi, za povrh pa še narabutanimi višnjami, murvami in marelicami.

Tretji "trekingec"

Prespali smo v mestu Tekirova, ki je sprva obetal, saj ga ni v Lonely Planetu. Ko pa smo od glavne ceste pešačili do mesta, je bila slika drugačna - mesto namenjeno ruskim turistom, polno prodajaln usnja in krzna, napisi v ruščini, cene v rubljih, plaža ležalnik  ob ležalniku, jezik za sporazumevanje ruščina. Skratka, nič nam po godu.
Nam vsaj danes ni bilo težko pešačit še tretji trek, najkrajši, 5 km. Pa da ne bi kdo mislil, da je za punci kaj hudo naporno....sta se zjutraj najprej ogreli na trenažerjih v parku, hodili mimo bazenov in le pri vrtoglavo zaviith toboganih za ruse smo malo postali - pa saj najatraktivnejši še ne delujejo.

Smo bili pa po dobri uri hoje nagrajeni s samotno plažo, toplim morjem in lepimi razgledi. Privoščili smo si še zadnja kopanja...kočerjo kar na avtobusni in potem turnir v remiju. Zmagovalka je Lana, ampak baklave so bile nagrada za večino :). Sledi nočni 10 urni avtobus do Kapadokije.

Chimaera in nedelja

Že včeraj smo se odločili, da si ob devetih poiščemo dolmuš (mini bus) in se odpravimo do Chimaera,  tukajšnje naravne znamenitosti, skale izpod katerih uhaja plin,  ki je vnetljiv in zato tukaj izpod skal vedno gorijo plameni. Bilo je izredno zanimivo, saj smo se zabavali z ugašanjem in nato ponovnim prižiganjem ognja. Ker je vožnja do tja kar dolga, smo se vrnili šele okoli 11.30 ponoči in od zaspanosti takoj popadali v postelje. 

Ker je danes nedelja smo se odločili, da si vzamemo čas za zabušantski dan. Po zajtrku smo pozdravili slovenskega slikarja Vladimirja Lebna. Že včeraj, ko smo prišli, smo gledali posameznike z napisi okoli vratu, potem pa videli, da je v tem kraju umetniška kolonija. Sliki smo videli že včeraj, njegovo risanko bodo žal vrteli šele zvečer (vi pa si jo lahko ogledate  na YouTube Adventures of Bravefart: https://youtu.be/eQdBSGHnhPo). 

Odšli smo na plažo in ker drugače ni šlo smo se do tja sprehodili skozi ruševine starega likijsko-grškega mesta Olymposa.  Sedaj se na plaži skrivamo pod previsno skalo, ki nam je prej služila za senco, zdaj pa za zavetje pred dežjem.

 Naš načrt za danes je, da, ko se odpravimo iz plaže, spet poiščemo dolmuš in z njim odidemo do mesta Tekirova, kjer si obetamo nov trek, dobro plažo in obilo ptic.

Drugi treking

Ne boste verjeli - doživeli smo deževen dan (soboto) v Turčiji! Treking od Adrasana do ruševin Olymposa smo prehodili skozi "Turkish rain forest" - mokri smo bili sicer bolj od švica, čeprav je bilo med 8 urnim trekom ene 5 ploh. Na vrhu smo srečali pastirje, ki so nam postregli čaj in papriko, mi pa smo si naredili piknik. Tokrat smo srečali kar tri skupine trekerjev, a le še dva prava popotnika z nahrbtniki. Pot smo zaključili s prečkanjem rečice v Olymposu. Tu spimo v bungalovu (ki mu tukaj rečejo "tree house") - priporočil ga je Rambo, lastnik našega prejšnjega penziona. Ker po trekingu paše nekaj toplega, smo si kar sami naredili juho iz vrečke, za večerjo pa dobili vsem njama lečino juho in ribe. Pa še nekaj, na treku smo se srečali z dvema "zverinama" in sicer velikanskima škorpjonoma, večja od petih cm. (Spodaj na sliki).
P. S. : Kdo najde žabo med spodnjimi slikami :) ?

V Adrasanu

Čeprav smo danes nameravali nadaljevati s hojo po Likijski poti, smo si premislili ob ogledu plaže z zelo malo turisti in cel dan zabušavali na plaži. Tudi orade pri Rambotu so izvrstne, za malico pa odlične gozleme.

Spet "cijazenje"

Spet smo se cel dan vozili, a nam ni bilo čisto nič dolgčas. Smo se lahko v slovenščini "zezali", kolikor smo si želeli...
Vožnja se je vlekla 100km/h, a smo poslušali očijeve stare vojaške dogodivščine. Čeprav bi morali biti "odloženi" na cesti iz avtobusa že ob šestih, nas je voznik odložil šele ob 7.20. Našli smo si taksi, ki nas je odpeljal do mesta Adrasan, ki leži ob morju, a je bilo na žalost kljub vsej dnevni vročini, že prepozno za kopanje. Nastanili smo se v Duran pansiyon in spimo v bungalovu. Večerja je bila obilna. Za Neco smo tako ali tako naročili špagete, ki so jih tukaj slučajno imeli. Dobili smo super hrustljavo ribo, ki je bila tako dobra, da jo je jedla še Neca. Telefon mi je zameril, da nisem takoj do konca napisala  bloga, zato se je sredi noči prižgal in nas vse, razen Nece seveda, zbudil. Zato smo imeli možnost poslušati tukajšnje nočne glasove: t.j. oglašanje navadnega in volčjega (tako sem ga poimenovala,  ker je tulil namesto kikirikal) petelina, oglašanje velikega skovika, oglašanje raznoraznih domačih živali in "tuljenje" gostov iz sosednjih hotelov. Ker je bil petelin tako glasen smo soglašali, da nam je žal, da za večerjo nismo naročili piščanca. Ko smo se zjutraj zbudili nas je pričakal obilen zajtrk.

P. S. : Čeprav smo bili pred Turčijo vsi malce "švoh" in so nas dajali raznorazni prehladi, bolečine v trebuhu itd. , itd. Nas je vse pozdravilo najučinkovitejše zdravilo vsega sveta: POČITNICE!!!!!!!(Pred uporabo natančno preberite navodilo ob tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. :-)

Prva plaža

Zabušantski dan....z izjemo spusta na okoli 300 m nižjo plažo (in seveda kasnejšega vzpona)....sinje modro morje....valovi...pa fina senca...obilna večerja...potem še ogled zvezd in poslušanje lesnih sov...na terasi s pogledom na luno in idilo vse do (pre)glasne molitve (zadnje danes?). Potem pa spat najmanj do 4h zjutraj, ko se prvič spet zelo zelo glasno oglasi mujezin :(

Prvi treking

No, prvi treking je za nami. Ocenjen je iz vsakih ust drugače. Če vprašaš mene (Lano) rečem, da naporno ni bilo, ptic pa bi vseeno lahko bilo več. Na poti smo videli ogromno živali. Od dveh kač, ogromno kobilic, dva kuščarja, veliko ptic, dve veverici... Nastanili smo se v Keyif motelu ob Butterfly valley, kamor smo namenjeni jutri.

P. S. : Še nekaj smešnega; mami sredi poti zagleda zanimivega pajka in ga hoče "fotkat" pa zgubi ravnotežje in pade nazaj,  da se ne more pobrat. Če bo to kdaj zanikala je vse dokumentirano. :-)
Pa še nekaj... Počivamo in oči najde luknjo. Radoveden kot vedno z bilko draži žival, ki bi lahko bila v njej. Ven skoči velik kosmat pajek, in se je oči tako ustrašil, da je odskočil.:-)