Spet "cijazenje"

Spet smo se cel dan vozili, a nam ni bilo čisto nič dolgčas. Smo se lahko v slovenščini "zezali", kolikor smo si želeli...
Vožnja se je vlekla 100km/h, a smo poslušali očijeve stare vojaške dogodivščine. Čeprav bi morali biti "odloženi" na cesti iz avtobusa že ob šestih, nas je voznik odložil šele ob 7.20. Našli smo si taksi, ki nas je odpeljal do mesta Adrasan, ki leži ob morju, a je bilo na žalost kljub vsej dnevni vročini, že prepozno za kopanje. Nastanili smo se v Duran pansiyon in spimo v bungalovu. Večerja je bila obilna. Za Neco smo tako ali tako naročili špagete, ki so jih tukaj slučajno imeli. Dobili smo super hrustljavo ribo, ki je bila tako dobra, da jo je jedla še Neca. Telefon mi je zameril, da nisem takoj do konca napisala  bloga, zato se je sredi noči prižgal in nas vse, razen Nece seveda, zbudil. Zato smo imeli možnost poslušati tukajšnje nočne glasove: t.j. oglašanje navadnega in volčjega (tako sem ga poimenovala,  ker je tulil namesto kikirikal) petelina, oglašanje velikega skovika, oglašanje raznoraznih domačih živali in "tuljenje" gostov iz sosednjih hotelov. Ker je bil petelin tako glasen smo soglašali, da nam je žal, da za večerjo nismo naročili piščanca. Ko smo se zjutraj zbudili nas je pričakal obilen zajtrk.

P. S. : Čeprav smo bili pred Turčijo vsi malce "švoh" in so nas dajali raznorazni prehladi, bolečine v trebuhu itd. , itd. Nas je vse pozdravilo najučinkovitejše zdravilo vsega sveta: POČITNICE!!!!!!!(Pred uporabo natančno preberite navodilo ob tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. :-)