Kar štiri prevozna sredstva smo že zamenjali, pa še ni vse za danes...čaka nas še spalnik do Izmirja...šibamo 240 km na uro, poslušamo glasbo, se učimo prve turške besede, gledamo 'kičasto' lep sončni zahod, planinske hudournike, zanimamo sopotnike - od kod smo - iz Rusije? Kljub temu, da se večino časa prestavljamo po prevoznih sredstvih, pa smo že okusili burek, čevapčiče, baklave, čaj... aja, pa pridno nosimo ruzake, vsi štirje....
bravo, pravi popotniki :))
ReplyDelete